Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. januar 2020 ― Razstava Topical Applications 2 obravnava izginotje telesa v snoveh, postopkih in produktih sodobne lepotne industrije, iz katerih telo izide kot površina, ki jo je mogoče dizajnirati in augmentirati. V tem procesu se lastnosti površine telesa – kože – bolj kot za stvar fizičnega človeškega telesa izkažejo kot »specialni efekt« kozmetičnih produktov, namenjenih njegovi negi, ki je podčrtana s predstavami o hiperdizajnirani, od telesa odlepljeni in nedotaknjeni površini. Živa Božičnik Rebec hkrati z razstavo v Prepihu svoja dela predstavlja tudi na 9. trienalu sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, kjer sta na ogled dva objekta iz predhodnega projekta Topical Applications (2017). Samostojna razstava v Prepihu predstavitev razširja s preostalimi objekti iz serije in tam začrtano problemsko polje nadgrajuje z dvema novima deloma. Razstavo kurira Tjaša Pogačar. The Topical Applications 2 exhibition addresses the issue of the disappearance of the body in the beauty industry’s materials, procedures and products, from which the body reemerges as a surface to be designed and augmented. In this process the surface of the body – the skin – is not so much an attribute of physical human tissue than cosmetic products’ “special effects”. Skincare is marked by notions of a hyperdesigned surface, separated from the body and apparently untouched, pristine. Simultaneously with this exhibition, Živa Božičnik Rebec is showing her work – two objects from her previous Topical Applications project (2017) – at the 9th Triennial of Contemporary Art U3 at the Moderna galerija / Museum of Modern Art. This solo presentation in the Draught series puts the remaining objects from the said project on display, adding also two new works that expand on the topic. Exhibition is curated by Tjaša Pogačar.

ARS Likovni odmevi, 11. januar 2020 ― Kako družba fotografiji podeljuje njeno skoraj magično moč? Tudi o tem razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost. Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik – nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je deli festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek.